Glosar & okrajšave
GLOSAR & OKRAJŠAVE
BLT
Izbočen črn napis.
BOČNA SILA PRI PREVISU
Sila, ki nastane v ovinku zaradi previsa avtoplašča.
BOČNICA
Del avtoplašča med nogo in tekalno plastjo.
BREZ ZRAČNICE
Zgradba avtoplašča, pri kateri je v kordnem ogrodju tesnilna plošča, ki preprečuje uhajanje zraka in zato ni potrebna zračnica.
DIAGONALNA ZGRADBA
Vrsta zgradbe avtoplašča, pri kateri se uporabljajo vložki (navadno iz gumiranega tekstilnega korda), nameščeni od noge do noge. En vložek je položen poševno v eni smeri, naslednji pa so potem položeni en nad drugim izmenično v nasprotnih smereh. Avtoplašče imenujemo diagonalni avtoplašči.
DOT
Koda na steni avtoplašča, ki pomeni Department of Transportation (DOT).
DSST
Samonosna tehnologija Dunlop. Napredna zasnova avtoplašča, ki omogoča nadaljevanje vožnje po padcu polnilnega tlaka z določenimi omejitvami. Zahteva sistem za nadzor tlaka v pnevamtiki.
EC
Oznaka 'E' na bočnici.
FUL
Polna obremenitev.
HFS
Vožnja z veliko hitrostjo pri polni obremenitvi.
HSN
Vožnja z veliko hitrostjo pri normalni obremenitvi.
KOT ZDRSA
Kot med smerjo, določeno z volanskim obročem, in dejansko smerjo pnevmatike.
KRONA
Osrednje področje tekalne plasti avtoplašča.
LR
Nizek kotalni upor.
MEŠANJE AVTOPLAŠČEV
Montaža avtoplaščev različne dimenzije, nazivnih vrednosti ali zgradbe na vozilo. Mešanju se je treba izogibati. Za nekatera zmogljiva vozila pa so določene za sprednjo in zadnjo os različne dimenzije avtoplaščev. Glejte priročnik za uporabo vozila.
MEŠANJE ZMESI
Kombinacija petih osnovnih sestavin: kavčuka, saj, mehčal, pospeševal in ozonskih zaviral, ki sestavljajo tekalno plast in druge "gumene" komponente avtoplašča.
MONTAŽA AVTOPLAŠČEV
Nameščanje avtoplaščev na platišča koles.
NADKRMILJENOST
Situacija, do katere pride v ovinku, ko zadnji del vozila skuša zdrseti pred sprednjega in se držati prvotne smeri.
NALEŽNA PLOSKEV
Področje tekalne plasti avtoplašča, ki se dejansko dotika podlage. (Glejte naležna površina.)
NALEŽNA POVRŠINA
Področje tekalne plasti avtoplašča, ki se dejansko dotika podlage. (Glejte naležna ploskev)
Oznake ujemanja na kolesih in avtoplaščih, ki omogočajo prilagoditi montažo tako, da med krožnim tekom avtoplašča in kolesa ni zamika in so vibracije čim manjše.
NEURAVNOTEŽENOST
Stanje, ko masa pnevmatike ni enakomerno razporejena okrog osi vrtenja in središčnice, kar povzroča odbijanje (statična neuravnoteženost) ali tresenje (dinamična neuravnoteženost).
NOGA AVTOPLAŠČA
Neraztegljiv obroč natezno trdnih jeklenih žic, na katerih so zasidrani vložki, in ki se prilegajo rami platišča, da zagotavljajo nased avtoplašča na platišče.
NRM
Normalna obremenitev.
OBRABA TEKALNE PLASTI
Stopnja življenjske dobe tekalne plasti, navadno izražena v številu milj.
OGRODJE
Ogrodje avtoplašča, sestavljeno iz pasov, ki tvorij o zgradbo avtoplašča in mu dajejo obliko. Včasih ga imenujemo tudi karkasa.
OWL
Bele črte v obrisu.
OZNAKA HITROSTI
Črkovna oznaka, ki določa trpežnost avtoplašča pri visoki hitrosti na testnem kolesu v prostoru. Nanaša se na evropske standarde ECE 30 o preskušanju na testnih kolesih v prostoru.
PASOVI
Sloj številnih kordov pod tekalno plastjo, navadno iz gumiranih jeklenih žic, položenih pod nasprotnimi koti, ki določa premer avtoplašča in daje tekalni plasti stabilnost, saj preprečuje deformacijo zaradi sil bočnega vodenja in zaviranja ter centrifugalne sile. Niso povezani z nogo plašča.
PLATIŠČE
Del kolesa, ki zajema poglobljeni del (dno), ramo in rog, in na katerega se montira avtoplašč.
PODKRMILJENOST
Stanje, do katerega pride v ovinku, ko sprednji del vozila skuša zdrseti pred zadnjega.
POLNILNI TLAK
Zračni tlak v pnevmatiki, ki ustvarja natezno napetost v kordih avtoplašča in s tem omogoča, da nosijo težo vozila.
PORAVNANOST
Kontrola in nastavitev kotov previsa, zaostajanja in stekanja na vzmetenju vozila, da se ohrani skladnost s specifikacijami proizvajalca vozila za optimalno delovanje.
PORAVNANOST KOLES
Glejte poravnanost.
POVES
Razlika med polmerom neobremenjene ali proste in obremenjene pnevmatike.
PRAZNINE V TEKALNI PLASTI
Področja na tekalni plasti, kot so utori in kanali, ki omogočajo odvajanje vode izpod naležne ploskve.
PREMER PLATIŠČA
Premer rame platišča, ki podpira avtoplašč, navadno naveden za potniške avtoplašče v celih številih v colah.
PRENIZEK POLNILNI TLAK
Stanje, ko je v pnevmatiki prenizek tlak in ne more prenašati specifične obremenitve. To povzroča prevelik poves, mehansko upogibanje in segrevanje.
PRESEČNA ŠIRINA
Razdalja med bočnicama, merjena na najširšem delu avtoplašča. Vsaka dimenzija avtoplašča se meri na specifični širini platišča.
PRESEČNA VIŠINA
Vertikalna razdalja od robu noge do središča krone pri neobremenjenem avtoplašču.
PRESEČNO RAZMERJE
Razmerje med višino in širino preseka avtoplašča, izraženo v odstotkih presečne širine. Če je višina preseka polovica širine preseka, je presečno razmerje 50%.
PRESEK
Reženj avtoplašča skozi tekalno plast od ene noge do druge noge.
PREVIS
Kot med središčnico avtoplašča in vertikalno linijo, gledano s sprednje strani.
PREVISOK POLNILNI TLAK
Stanje, ko je polnilni tlak v pnevmatiki previsok, da ne ustreza več obremenitvi oziroma priporočilom proizvajalca vozila.
RADIALNA ZGRADBA
Zgradba avtoplašča, pri kateri vložki tečejo pod tekalno plastjo diagonalno od noge do noge. Ta zgradba zahteva pas, ki daje tekalni plasti stabilnost in določa premer avtoplašča.
RAMA
Rob tekalne plasti avtoplašča, kjer se le-ta stika z bočnico.
RAMA PLATIŠČA
Notranji del platišča, kjer ob rogu naseda noga paltišča.
RF
Ojačan.
ROTACIJA
Sistematično prestavljanje pnevmatik z enega položaja na vozilu na drugega, da se tako čim bolj podaljša življenjska doba tekalne plasti in zmanjša nepravilna obraba.
RWL
Izbočen bel napis.
SERIJA
Poimenovanje presečnega razmerja avtoplašča. Avtoplašč s presečnim razmerjem 60% je avtoplašč serije 60.
SILA BOČNEGA VODENJA
Bočna torna sila, ki se ustvari pri zavijanju in ki deluje v obratni smeri od centrifugalne sile.
SKUPNI PREMER
Premer neobremenjene, napolnjene pnevamtike, merjeno od krone na eni strani do krone na nasprotni strani. Polmer neobremenjene pnevmatike (prosti polmer) je enak polovici skupnega premera. Včasih ga imenujemo tudi zunanji polmer.
SL
Tanek bel napis.
SMERNA STABILNOST
Težnja pnevmatike, da se kotali v smeri krmiljenja in ne sledi konturi ceste.
ŠIRINA PLATIŠČA
Razdalja med rogovoma platišča.
TEKALNA PLAST
Del avtoplašča, ki med vožnjo prihaja v stik s podlago. Oblikovana je iz čvrste gume v kalupu, da se dobro oprijema in ima nizko stopnjo obrabe.
TESNILNA PLOŠČA ALI NOTRANJA PLOŠČA
Tanka plast halobutilne gume na notranji strani avtoplašča, ki vsebuje zrak, včasih imenovana tudi notranja plošča. Vsi Dunlopovi potniški avtoplašči so izdelani z notranjo ploščo.
TL
Avtoplašč brez zračnice.
TRDNOST OBROČA
Trdnost zgradbe pasov avtoplašča, da se le-ta lahko upira centrifugalnim silam in zagotavlja dimenzijsko stabilnost.
TT
Avtoplašč z zračnico.
URAVNOTEŽENOST
Enakomerna porazdelitev mase sestava avtoplašča in kolesa za gladko vožnjo. Uravnoteženost dosežemo z nameščanjem uteži na platišče kolesa, da izravnamo neenakomerno porazdelitev teže avtoplašča ali kolesa.
VZOREC TEKALNE PLASTI
Razporeditev blokov, utorov, lamel in kanalov v tekalni plasti za boljši oprijem. Imenovan je tudi dezen tekalne plasti.
VLOŽKI
Ojačitveni elementi avtoplašča, sestavljeni iz plasti kordne tkanine in gume, tako trdni, da se ohrani zračni tlak, potreben za prenašanje obremenitve in preprečevanje povesa.
VRTLJAJI NA MINUTO
Izmerjeno število vrtljajev, ki jih pnevmatika naredi na razdalji ene milje.
ZAMIK KROŽNEGA TEKA
Odstopanje od krožnega teka pnevmatike, ki povzroča vibracije in se ne da uravnotežiti.
ZAOSTAJANJE
Kot med krmiljeno premo vozila in vertikalno linijo, gledano s strani.
